Izgubljeni zapiski
Indira Ríos
To je obtok
bolehne
lene
brezglave
strele vzamejo tišino
naveličane videti, kako se njihove češnje kotalijo po pobočju
prezira,
neveličane besedil brez udov
v instrumentih njihovih dni.
Absurdnega ga naredijo
izgovori za fasade neumnih izložb
pravi usoda s strahopetnimi vesli
ohromljena v pretvezah.
Zveni kot kratkoviden capodastro,
kot kljukice obstoja brez rok,
vsako blebetanje vijugastih poti
v grlu njegovih strun,
refreni iščejo ostanke
resničnosti, povezane z resonanco
budne ploščadi.
Moleduje jo, naj imenuje
imena njihovih dvaindvajsetih poti,
ki se starajo za fiktivne dni,
vendar se jih ne spomni,
koncerti pa samo poslušajo
potujoči takt žrtvovanih not
s prvorojeno pesmijo
iščoč svojega boga.
Smrti
Indira Ríos
Svetilo je polmesec,
in sredi kamufliranega mavzoleja teče vabilo;
zgovoren verz prikima
uvid opozarja na krepko slutnjo.
Sprejeta je bojevita smer,
lahkovernost trpi usodno nazadovanje,
skovala je laž o njenem vzponu;
vse bilo je zločinsko krivokletstvo.
Na ploščadi je bil naznanjen pogum ujet,
morale bi imeti veto
veličastne in pogumne ugrabljene besede;
s strani tistih, ki iz njih proizvajajo le mumificirane zvoke.
Kdo je rekel, da se bo smrt končala?
Obstaja toliko okamenelih teles
z videzom, ki je vpet v nejasno spiralo
z rigor mortis, ki jih je ujel.
Njihova hoja bo priročno nevidna,
njihov pogreb bodo tihe strani,
in pogum bi jih lahko nosil,
toda, čemu služi nošenje krste na hrbtu.
Povrhnjica njegovih iluzij ima sivkasto barvo
mrtvi so, ne vedo še tega, ti si z njimi,
smrad po telesih je zapisan v dnevnem vonjanju,
in bo enak tistemu, ki je dan silfidam,
ko pride zanje gostija.
Indira Ríos (Honduras 1986), is a writer whose texts have been published in digital and printed magazines: Los Heraldos Negros, from Mexico; El Rendar, from Argentina; Le Coquelicot Revue from France; and the magazine Sapos y Culebras of Spain. Currently she´s a student of doctoral studies of Migration in Tijuana, Mexico.
Literaven.com 