Spet trte so rodile,
prijatli, vince nam sladkó,
ki nam oživlja žile,
srcé razjasni in oko;
ki vtopi
vse skrbi,
v potrtih prsih up budi.
France Prešeren (Zdravljica)
Martinovanje je znano kot praznik vina in vinske kulture. Praznuje se ga 11. novembra, praznovanje pa lahko traja tudi cel teden ali več. Je praznik, ki je posvečen novemu vinu, ko se mošt spremeni v vino. Martinovanje je praznik, ki ni omejen le na Slovenijo, pač pa se ga praznuje v več Evropskih državah in v Združenih državah Amerike. Praznik je tako znan po različnih imenih, kot so: Martinloben, Martinmas, San Martiño, St. Martin’s Day. Njegova zanimivost pa je, da se ga v vsaki državi praznuje nekoliko drugače.
Da Slovenci obožujejo vino ni nikakršna skrivnost, saj vinograde obdeluje kar 28.000 kmetijskih gospodarstev, letno pa se pridela med 800.000 in 900.000 hl vina. Leta 2020 je bilo beleženih kar 52,2 milionov litrov vina (Gov.si). Prve pisne omembe o vinogradništvu na ozemlju današnje Slovenije segajo v 3. stoletje pr. n. št. Danes pa Slovenci pridelujejo vrhunska vina, ki na svetovnem nivoju osvajajo najprestižnejše nagrade in priznanja.
Zgodovinsko gledano, je Martinovanje praznik, katerega korenine segajo še v predkrščanske čase. Po nekaterih virih, naj bi praznovanje izhajalo iz keltskega praznika, ko so se ljudje zahvalili bogovom za rodovitnost polj in vinogradov, ki so jih obdarili v jesenskem času (slovenia.info). Med pokristjanjevanjem Cerkev tega običaja zaradi priljubljenosti ni odpravila, ampak je kot simbol postavila svetnika sv. Martina, saj so ga vsi ljudje poznali. V Sloveniji sicer praznujemo kar tri vinske praznike. Prvi je Urbanovo (25. maj), ko je trta v cvetju, vinogradnik pa prvič vidi, kakšna bo letina. Naslednji je Martinovo (11. november) in zadnji Šentjanževo (27. december), ki je prazik, ko se vino blagoslavlja (Virtič, 2009).
Kako pa Martinovanje pravzaprav izgleda? Poleg vina ima ta praznik tudi svoje običajne jedi, kot so pečena gos (znana tudi kot Martinova gos) ali raca z mlinci in dušenim rdečim zeljem. Ne izostajajo niti sladke dobrote, kot so potica in pogača (Slovenia.info). Iz kje pa izhaja ime Martinova gos? Po pripovedih naj bi Martin, ko mu je bilo predlagano, da bi bil izvoljen v funkcijo škofa, skušal temu ubežati tako, da se je skril med jato gosi (Virtič, 2009). V slovenski Istri se za Martinovanje, oziroma Martinja je fuže (testenine) s petelinjim ali kokošjim golažem (imenovan tudi žgvacet), pečenega purana ali gos, kislo zelje (imenovano tudi kapuz), ocvrt kruh z refoškom in druge jedi, ki so povezane z olivnim oljem. Te jedi se običajno gnetejo na domačih mizah in na stojnicah trgov, ki so obkrožene z živo glasbo in živahno množico ljudi.
Na zdravje!
Viri:
Gov.si. (2021). Vinogradništvo in vinarstvo. Dostopno na: https://www.gov.si/teme/vinogradnistvo-in-vinarstvo/ (08.11.2021).
Slovenia.info (2021). Martinovanje, veselje ob novi letini vina. Nazdravite mlademu vinu v Sloveniji. Dostopno na: https://www.slovenia.info/sl/zgodbe/martinovanje-veselje-ob-novi-letini-vina (08.11.2021).
Virtič, P. (2009). Martinovanje nekoč in danes. Dostopno na: https://mojaslovenija.net/tudi-okoli-martinovega-je-veliko-pregovorov-drijo/ (08.11.2021).
Literaven.com 