LITPRAX v praksi

LITPRAX v praksi: projekt “Literatura v praksi: strokovni izzivi branja, prevajanja in založništva v digitalni dobi” z vidika udeleženke

Jesika Kustec

25. marca sem se po treh dneh v Novem Sadu v Srbiji vračala domov in razmišljala o tem, kako se lahko samostalnika literatura in praksa pojavita v istem kontekstu. Sta to pojma, ki zadevata samo pisatelje? So edini, ki postavljajo literaturo v prakso? In bralec, ali opravlja literarno prakso? Če posplošim, bodisi zaradi širokega pojma, ki ga predstavlja literatura, bodisi zaradi tega, kako naporno je kar koli udejaniti, se ta dva samostalnika le redko pojavita skupaj. Tudi sama etimologija razkriva, da je praksa (ali njena romanizirana oblika praxis) proces, s katerim se uresničuje teorija. Kako torej literarno teorijo aplicirati v praksi? V nadaljevanju pišem o prvem poskusu združitve teh dveh konceptov v Novem Sadu v okviru projekta LITPRAX, »Strokovni izzivi branja, prevajanja in založništva v digitalni dobi«.

Že ime mednarodnega projekta LITPRAX združuje literaturo z njeno zgodovinsko tradicijo, akademskim znanjem in raziskavami, izkušnjami v založništvu, spodbujanju branja in digitalizaciji. Na prvem mednarodnem srečanju (prvem od treh, ki se bodo odvili) preteklega marca 2023 v Novem Sadu so koordinatorji Univerze v Ljubljani, Zahodne Univerze v Temišvaru, Univerze v Novem Sadu, slovenske založbe Malinc in španskega Sveta za znanstvene raziskave (CSIC), skupaj z Mrežo hispanistov Srednje Evrope (Red de hispanistas de Europa Central) ustvarili najrazličnejše načine in metode poučevanja ter učenja literature. Kako? Soočili so se z največjim izzivom našega časa: pomanjkanjem branja in nizko digitalno pismenostjo, ko gre za uporabo literature v praksi. Tokrat je dinamično sodelovanje petih ustanov glavno vlogo pripisala kratki zgodbi, ki ji kmalu sledi svet poezije v Romuniji in gledališka umetnost v Sloveniji. Študentje so imeli priložnost nadomestiti tradicionalni pouk z izkušnjo, ki je osvetlila vsestranskost literature v praksi.

Od 21. do 23. marca 2023 so raziskovalci in učitelji v Novem Sadu pokazali veliko zanimanja za naše mnenje o branju, pisanju, urejanju knjig in prevajanju. Z ‘našim mnenjem’ mislim na več kot petdeset študentov in udeležencev iz več kot desetih držav, ki smo se dogodka udeležili bodisi na fakulteti bodisi prek spleta. Iz občinstva je bilo mogoče zaznati, da med bralci vlada dezorientacija, ki jo potencialno lahko odpravi strokovna podpora profesorjev raziskovalcev. Dezorientiranost je posledica zahtev sodobne družbe, ki s svojimi formalnimi institucijami, birokracijo in kompleksnimi pravnimi sistemi ovira tako poklicni razvoj posameznika, kot tudi prehod v digitalno izobraževanje. LITPRAX na to odgovarja z novo digitalno pismenostjo, ki upošteva potrebe bralcev in nam nudi nabor jezikovnih orodij za izpolnitev zahtev sodobne družbe. Na delavnicah so se ves čas odražali temeljni cilji projekta LITPRAX. Prvič, obravnavanje digitalne preobrazbe s posebnim poudarkom na spodbujanju medsebojno povezanih visokošolskih sistemov. Drugič, spodbujanje inovativnih praks in povečanje zmogljivosti institucij za upravljanje učinkovitega prehoda na digitalno izobraževanje. Tretjič, razvoj na študente osredotočenih učnih načrtov, ki bi bolje izpolnili njihove učne potrebe in zmanjšali neskladja v kvalifikacijah, hkrati pa bili ustrezni za trg dela in družbo na splošno. Ti cilji so bili doseženi z raznolikim programom dejavnosti. Brez dvoma bi lahko napisala knjigo o 72 urah sodelovanja na LITPRAX-u, vendar bi se knjiga izkazala le za skromen poskus opisa najrazličnejšega znanja, ki sem ga pridobila, in prijateljstev, ki sem jih sklenila.

Po otvoritvi dogodka v torek, 21. marca ob 9.30 uri, smo se posvetili različnim vlogam agentov v literarni produkciji, distribuciji in recepciji. Delavnica je nazorno prikazala, da leposlovno besedilo ne more zaživeti in nato obstajati brez urednika, lektorja ali prevajalca. Običajno se osredotočimo le na avtorja in spregledamo strokovno ekipo, ki stori vse potrebno, da se besedilo objavi in pojavi. Poleg tega smo si postavljali pomembna vprašanja v življenju bralcev, kot so »Zakaj beremo nekatera dela, drugih pa ne? Kdo izbira tiste, ki v določenem trenutku zgodovine veljajo za najodličnejše in najvrednejše avtorje?«. Tako sem prvič razmišljala o mehanizmih izbora kanoničnih del, ki so do neke mere odvisna od osebnega okusa. Prav tako smo se na delavnicah ukvarjali z morda najbolj priljubljenim sodobnim žanrom, kriminalnim romanom. Morda je bila še bolj zanimiva razprava o njegovi podkategoriji, avtofikciji ali fikciji brez fikcije, v kateri ne manjka dvomov, ugibanj in sumničenja.

Druga glavna os projekta je bilo obsežno področje prevajanja. Ta neskončna tema bi si zaslužila še eno knjigo, razen tiste, o kateri sem že prej govorila. Neskončna zato, ker literarno prevajanje, pa naj gre za prozo, poezijo ali dramatiko, zahteva nenehno razvijanje prevajalskih sposobnosti. Iz javnosti so študenti skušali opredeliti pojem prevajanje rekoč, da je to umetnost. »Prevajanje je veščina,« je dejal drugi glas iz občinstva. »Res je, čeprav je prevajanje tudi poklic,« doda tretji. Najdragocenejši del delavnice je bilo prisluhniti odzivom samih prevajalcev, ki so na podlagi osebnih in poklicnih izkušenj razmišljali o pomenu prevajanja in svoji vlogi prevajalcev v našem času, pogosto neusmiljenem do te umetnosti, veščine in poklica. Čeprav precej površinsko, a smo se študentje o tem lahko tudi prepričali, saj smo v skupinah delali na prevodu zgodbe Biarritz Rodriga Blanca Calderóna. Če bi vam rekla, da smo se na neki točki med zahtevnim skupinskim prevajanjem spogledali in rekli “Hej, izgledamo kot prevajalska delavnica kralja Alfonsa X »Modrega« (El sabio), bi govorila resnico. Všeč nam je bila analogija.

Skratka, prvo transnacionalno srečanje LITPRAX, ki je obravnavalo vprašanja produkcije, distribucije in recepcije v literaturi, je bilo uspešno iz več vidikov. Prvi in glavni je ta, da nam je uspelo špansko in latinskoameriško literarno teorijo prenesti v prakso in se ji približati s sodobnega in digitalnega vidika. Poleg tega je bilo za študente zelo aktualno preučiti slovenski, srbski, romunski in v določeni meri tudi iberoameriški založniški trg, saj smo nekateri tik pred vstopom na trg dela in začetkom naše kariere. Postopno nadgrajevanje našega znanja ob treh različnih priložnostih, in dejstvo, da smo in bomo obkroženi s strokovnjaki, je najboljši način za boj proti pesimistični ideji, ki obstaja o branju v prihodnosti.

Jesika Kustec-Graduated in Teaching Spanish and English as Foreign Languages ​​at the Faculty of Arts of the University of Ljubljana. She has participated as a speaker at international conferences in Spain and Slovenia and international projects in Hungary, Serbia, and Slovenia. In 2021 she participated in the translation of the book of short stories into Slovenian by the Paraguayan author Delfina Acosta which was published by the Malinc publishing house in Slovenia under the title Paragvajske pravljice.