Pot

Pot

Jimmy Castro

“Pojdi po poti,” mi je rekel.
“Ampak bojim se jo prehoditi,” sem dejal.
“Česa se bojiš?”, je vprašal medtem, ko me je gledal radovedno in z neko očetovsko nežnostjo.
»Bojim se delati napake. Da bi se pri izbiri zmotil«, sem odgovoril in se spraševal, ali me je ravno tega strah.
»Izberi poljubno pot. Če imaš srečo, boš naredil napako. Če ne boš imel te sreče, boš izbral pravo.” Medtem, ko je izgovarjal te besede, je nehal gledati stran in je opazoval pokrajino. Ne vem, ali je pripravljal svoj naslednji odgovor, ali pa ga je iskal na obzorju.
Hitro sem razmislil. Nisem želel, da bi pogovor izgubil ritem ali da bi se tista energija, ki sem jo čutil pretakati med nihanjem besed v harmoniji prekinjene tišine, razblinila. Hotel sem razumeti in pri tem sem ugotovil, da to, kar govori, nima smisla.
»Mislim, da si povedal narobe«, sem pripomnil, »hočeš reči, da če bom imel srečo, bom izbral pravo, če pa ne bom imel te sreče, bom izbral napačno«.
Obrnil je glavo nazaj, še vedno z očetovsko nežnostjo in se zazrl vame. Njegov pogled je skočil med mojimi očmi, nato pa je še drugič obrnil glavo in rekel: “Prav sem rekel.”
Žreti me je začel dvom.
“Izbrati moraš katero koli pot in ji slediti,”, mi je rekel. »Če boš delal tako, se boš, ko jo boš prehodil, učil, opazoval, čutil in če boš imel srečo, delal napake. In če se to zgodi, boš čez čas ugotovil, da to ni bila pot, po kateri si želel. In takrat boš vedel z gotovostjo in brez dvoma, da je bila druga pot tista, po kateri si resnično hrepenel. Dovolil si boš narediti nekaj novega. In odprla se ti bo pot, tudi če še ni čas za to. Če boš izbral pravo, bo to edina pot, ki jo boš ubral, tvoje možnosti pa bodo omejene. Poznal boš samo eno pot. Z napakami boš imel priložnost slediti več potem.”
Razmišljal sem o njegovih besedah. Ko je nehal govoriti, ni naredil velike kretnje, ni globoko vdihnil, ni pogledal proti obzorju ali dvignil prsi, niti se njegova roka ni naslonila na mojo ramo. Samo obrnil je glavo in začel odhajati. Po nekaj sekundah sem začutil, da se ne bo več vrnil, zato sem izdahnil: “A se ne boš poslovil?”
“In zakaj se bom poslavljal od nekoga, ki ga bom kar naprej srečeval?”, je odgovoril.
“In kdaj začnem hoditi po poti?”, sem vprašal na glas.
Za trenutek se je ustavil in se obrnil k meni, še vedno v daljavi. Nasmehnil se mi je: “To že počneš,” mi je rekel.

Jimmy Castro (Venezuela)-He currently lives in Argentina. He has been nominated for and won various literary awards.