KAJ ZDAJ?
Jorge Freytter
Zdaj, ko je vse izgubljeno,
ko je vse opustošeno,
zdaj, ko je pobegnilo vse,
kar je zaželeno.
In zdaj, ko se srečamo
dlje od te strani
In smo poraženi
brez moči in dela.
Zdaj, ko so sanje prozorne
in nimamo
niti moči orožja.
In zdaj, ko prihaja noč,
in zdaj, ko se kaže dan,
zdaj, ko vidimo le
nekaj utrinkov brez senc.
In zdaj nam ostanejo
le še ruševine in beda,
zdaj imamo le
strah in histerijo.
In zdaj se moj glas ne sliši več,
ko ni več moje sape,
in da je bilo življenje
brez pomisleka
porabljeno.
In zdaj, ko ne morem
pomagati ne tebi ali sebi,
vem, da te lahko le
gledam in jočem.
In zdaj, ko ni več poti in načina,
zdaj, ko nas je zavzel
brezglavi strah.
In kaj nam je zdaj ostalo,
ko je vse izginilo,
zdaj samo prosimo,
da se bolečina ne bi ponovila.
In zdaj, ko je vse, kar je ostalo
ostanek upanja,
sedaj je čas za hvalo.
In zdaj, ko nimamo ničesar velikega, kar bi lahko dali,
zdaj je čas, da pokleknemo in molimo.
In kaj zdaj?
se sprašujejo vsi,
zdaj je treba zgraditi sebi
nov svet.
NEPOGREŠLJIVI
Jorge Freytter
Kaj smo mi?
Morda boste presenečeni.
Festival listov,
posmeh ptic,
parfum detritusa
ljubezen med semenom in zemljo.
Kaj smo mi?
dobiček plemenitosti
mi smo
zibelka prihodnosti
mi smo
sreča dobrega življenja
mi smo
gotovost čakanja.
Kaj dajemo?
Bistvo duše
svetlobo niču
smisel estetiki.
In kaj so brez nas?
Da, med dnevom in nočjo,
kaj počnejo brez nas?
Da njihovi klici niso doseženi,
da se njihove tragedije ne pojejo
da,
Kaj so, ko nas ni več?
Kaj bi lahko bili brez nas?
Slepa beseda
tragedija sanj
morje dvomov
čakanje
strah
vprašanje
Kaj pa mi?
Da,
mi.
Kaj bomo storili?
Kaj bomo?
Kam bomo šli?
Ko vas, Nepogrešljivi
ne bo več.
BODI TIHO MUČITELJ
Jorge Freytter
Bodi tiho mučitelj, ne laži
ne govori mi o prihodnjih dneh,
niti o lažnih poteh
ali o pozitivnih sanjah.
Ne spominjaj me na tisto noč,
ko je smrt šepetala nekaznovano
in so bili pogledi skriti
ter se smejali sokrivemu aplavzu.
Na ustnice ne prikliči prijateljstva,
niti zapuščene obljube
ali laži, ki jo je določil zakon.
Bodi tiho mučitelj
ne pozabi na posmeh zmagovitega norčevanja
niti tistega gluhega zvona
ali žalostnega glasu, ki ga nihče ne posluša.
Bodi tiho
in ne laži s svojim krivim prstom,
ko se okno zapira
in preusmerja poglede
v prijetne fantazije.
Spustite se z oblaka
na to stalno žrtev
na to solzo, ki me duši
na osvobajajočo resnico.
enkrat za vselej
bodi tiho mučitelj moj,
čas je, da se spregovori.
ODA VRAČANJU
Jorge Freytter
O, violinist na plaži, izgubil sem svojo pot!
Povej mi! Kje je pot?
Sestavljen vonj
slane poti
korenine in pena
ali ni to pot in to moje korenine?
O, violinist! V nočnih notah, povej mi,
Kdo je pojedel drobtine?
Kdo je prerezal nit vračanja?
Kdo si je drznil tako neumnost!
O odprtoročna razdalja, vrni, kar je sladko moje!
Gorje tebi, gluha luna, ki si mi upaš lagati!
Gorje ti, brezmadežno sonce, rojstni kraj spominov
gorje tebi, ki si razsvetlila podobe,
ki grejejo vračanje, hranijo bolečine.
Gorje vam, izdajalci!
Gorje meni!
V tem šumenju niča,
na tem hladnem, moškem, betonskem hribu.
O, nerazumljen strah!
Zdaj te gledam z drugih zvezd
o Hadesova hiša!
Ki ni obiskana na predvečer.
Res je, violinist!
Pozabljivost, vse je izginilo.
S papirji
s citati
z zvoki
s tvojo plažo.
In zdaj
sanje o odiranju kože
sestavljajo praznine
zalivajo odsotnosti
dajejo zavetje bolečinam.
O, vrnitev, boleča vrnitev!
podobna si mogočni reki z oddaljenih obal
do prosojne noči,
do strel neviht.
O, violinist, zaigraj takrat
razbij notni zapis
da ne boš nič
vrni se
in
začni.
He is a Colombian-Canadian political scientist, writer and hard-working human rights and peace activist. In 2002, he was forced to abandon his studies and then took refuge in Canada in political exile after his father was assassinated. He also published a poetry book “La identidad del Exilio“, and coordinated the publication of the book “Voces de la Memoria“.
Literaven.com 